V Kajžici ves čas raziskujemo kaj nas kot skupnost najbolj podpira, najbolj pa se naslanjamo na principe pedagogike montessori, nenasilne komunikacije in vzgoje za življenje. Prehranjujemo se rastlinsko.
Pedagogika Montessori
stebri kajžice
Po besedah dr. Marie Montessori je njena metoda »pomoč življenju.« V začetku 20. stoletja je razvila filozofijo poučevanja s pomočjo znanstvenega in intuitivnega opazovanja otrok iz različnih kulturnih okolij. Prepoznala je univerzalne principe človekovega vedenja. Njena spoznanja lahko v grobem razdelimo na tri področja. Človeški razvoj ne poteka enakomerno, ampak ga lahko razdelimo na sosledje štirih ravni, ki imajo vsaka specifične lastnosti.
Prva raven razvoja zavzema prvih šest let otrokovega življenja. V tem obdobju otroci predvsem raziskujejo svet s svojimi čutili, za kar potrebujejo konkretno izkušnjo. Pogosto se njihovo zanimanje za določen čas usmeri k točno določeni aktivnosti.
Druga raven traja naslednjih šest let, ko se začno otroci zelo zanimati za svet in so sposobni razmišljati bolj abstraktno, s tem pa se ne zanašajo več le na otipljive materiale.
Od 12. do 18. leta otroci odkrivajo sebe in predvsem iščejo svoje mesto v svetu in spoznavajo svojo vlogo v družbi.
Razvoj otroka v odraslega se zaključi s četrto ravnjo razvoja, ki traja do 24. leta. Mladi odrasli se v tem obdobju posvečajo iskanju načinov, kako bodo prispevali k skupnosti.
Človeška bitja se razvijamo v odnosu z okoljem. Dr. Maria Montessori je izdelala materiale, ki ustrezajo otrokovim razvojnim potrebam v določenih obdobjih.
Veliko materialov je specifičnih za pedagogiko montessori, nekatere materiale so posvojile tudi druge pedagoške veje. Otrok preko interakcij z okoljem, ki je pripravljeno skladno z njegovo razvojno ravnjo, zadovoljuje svoje razvojne potrebe.
Šele ko imajo človeška bitja v pripravljenem okolju svobodo slediti svojim interesom, se zgodi osredotočeno učenje. Svoboda je resnična šele, ko je razvita samokontrola in odgovornost, ne da se nadzor izvaja od zunaj.
Povezovalna komunikacija
stebri kajžice
Nenasilna komunikacija je orodje, ki človeku pomaga razviti notranje vire, da lahko zaživi avtentično, v stiku s svojimi potrebami in v sočutju do drugih. Po filozofiji nenasilne komunikacije je osnova za sodelovanje stik na ravni potreb in vrednot vseh vpletenih. NVC orodja nas učijo prepoznati in izraziti lastne potrebe, s tem pa tudi prepoznavati in sprejeti potrebe drugega. Ta stik omogoča soustvarjanje rešitev, ki v največji možni meri upoštevajo potrebe vseh vpletenih. Pristop NVC je od sedemdesetih let prejšnjega stoletja naprej razvijal dr. Marshall Rosenberg.
Rastlinska prehrana
stebri kajžice
V skupnosti Kajžica ponujamo hrano brez mesa, mleka, jajca in v večini brez sladkorja. Na dnevnih dejavnostih in taborih poleg veganske omogočamo tudi vegetarijansko prehrano.
Zajtrki in malice tako preprosti in okusni, obilno kosilo pa naročimo pri zunanjem ponudniku.
Pri kuhanju uporabljamo začimbe in zmerno solimo. Sladkor uporabljamo v zelo zmernih količinah. Za žejo nudimo vodo in nesladkan čaj, občasno domači sadni sok brez dodanega sladkorja.
Stremimo k lokalnim, sezonskim sestavinam.
Zakaj smo se tako odločili? Zaradi enakovrednosti in zdravja, predvsem pa tudi spoštovanja. Želimo prispevati k miru na našem planetu in podpirati prakso, ki se tako vključuje.
Družine v naših skupnostih se prehranjujejo različno in nimamo prošnje (še manj pa zahteve), da bi družine doma spremenile prehrambene navade.
VZGOJA ZA ŽIVLJENJE
stebri kajžice
Otroke učimo umetnosti življenja in sodelovanja, vzporedno pa jim predajamo tudi znanja iz tradicionalnih predmetov.
– J. Donald Walters, avtor knjige Vzgoja za življenje
V Kajžici se učimo po principih pedagogike montessori, kot enota šole Lila pa prevzemamo program Vzgoje za življenje. Ta vključuje tudi dva dodatna predmeta, za katera verjamemo, da jih v Kajžici živimo že nekaj časa. Še bolj usmerjeno se bomo pri teh dveh predmetih (Osebni razvoj in Razumevanje ljudi in sodelovanje) posvetili tematikam kot so: umirjanje, reševanje konfliktov, spoznavanje svojih načinov delovanja in preferenc, šibkosti, skrb za svoje telo …
Po načelih orodij zrelosti in učenja v toku se pripravljamo na čas z otroki in prilagajamo učenje glede na različne lastnosti otrok. Orodja zrelosti so: čustva, telo, um in volja.Vir spodnjega zapisa je spletna stran OŠ LILA.
TELO
Cilj razvijanja telesa je otrokom pomagati, da obvladujejo in razumejo svoje telo, hkrati pa ga zaznavajo, se ga zavedajo in znajo ustrezno skrbeti zanj. Poleg športne vzgoje, pri kateri s pomočjo fizične aktivnosti otroci pridobivajo telesno kondicijo, razvijajo motoriko in koordinacijo ter spoznavajo različne športe, pod telesni razvoj v okviru načel Vzgoje za življenje sodijo še druge dejavnosti in cilji, ki jih otroci razvijajo v okviru drugih predmetov in dejavnosti v šoli.
ČUSTVA
Cilj čustvenega razvoja je zavedanje doživljanja lastnih čustev, razumevanje procesa nastajanja čustev, sposobnost uravnavanja in ustreznega izražanja čustev ter prepoznavanja čustev pri drugih.
VOLJA
Volja oziroma ciljna naravnanost posameznika ter njegova sposobnost postavljanja in doseganja zastavljenih ciljev sta pomembni komponenti posameznikovega življenja. Če te sposobnosti ne razvije, si težko postavlja cilje v življenju oziroma jih ne zna doseči. Delo z otroki po načelih Vzgoje za življenje vključuje načrtno razvijanje otrokove volje. Učitelj že v sam pouk vključuje dejavnosti, ki učence spodbujajo in izzivajo, da si postavljajo vedno višje cilje ter jih poskušajo doseči.
UM
Poleg pridobivanja znanj z različnih področij pri posameznih šolskih predmetih razvoj uma znotraj načel poučevanja Vzgoja za življenje vključuje razvijanje različnih spoznavnih kompetenc in nekaterih procesnih znanj, ki so vezana na učenje (učenje učenja). Učenci se v okviru pouka seznanijo in urijo v različnih strategijah reševanja težav, seznanijo se z različnimi načini učenja ter predvsem sami zavestno iščejo različne oblike učenja, ki jim najbolj ustrezajo.
