V ustvarjanju mirnega in ljubečega sobivanja, v katerem je prostor za pristnost v učenju in slišanost vseh, je nastala
Skupnost Kajžica
V Kajžici odrasli in otroci sobivamo in soustvarjamo skupnost, v kateri osvajamo akademske in socialne veščine, spodbujamo samostojnost in odgovornost, hkrati pa vzgajamo v ljubezni, spoštovanju in miru.
ena izmed vrednot je tudi
Rastlinska prehrana
V skupnosti Kajžica ponujamo hrano brez mesa, mleka, jajc in v večini brez sladkorja. Na dnevih dejavnosti in taborih poleg veganske omogočamo tudi vegetarijansko prehrano.
Zajtrki in malice so preprosti in okusni, obilno kosilo pa naročimo pri zunanjem ponudniku.
Pri kuhanju uporabljamo začimbe in zmerno solimo. Sladkor uporabljamo v zelo zmernih količinah. Za žejo nudimo vodo in nesladkan čaj, občasno domači sadni sok brez dodanega sladkorja.
Stremimo k lokalnim, sezonskim sestavinam.
KAjžica je prostor, ki ga soustvarjajo starši naših otrok.
vtisi staršev
Skupnost Kajžice je zgrajena na temeljih odprtosti ljudi in pripravljenosti za poslušanje vsakega posameznika. Biti del te skupnosti zame še bolj kot sodelovanje v izobraževalnem procesu pomeni priložnost odkrivanja in spoznavanja same sebe.
Kajžica se ne omejuje zgolj na prenašanje znanja, ampak poudarja pomembnost empatije in spoštljive komunikacije. Sodelavci so prijazni, razumevajoči in vedno pripravljeni prisluhniti tako otrokom kot tudi medsebojno. V tej skupnosti se čuti, da je vsak posameznik pomemben del celote, kar ustvarja toplo in povezano okolje.
Za otroke je Kajžica kraj, kjer imajo priložnost razvijati svoje potenciale in odkrivati svoje talente. Tu se ceni vsak otrokov trud za delo in njegova pripravljenost za sodelovanje. Skozi aktivnosti in projekte se učijo pomembnih komunikacijskih veščin ter delovanja v skupnosti, kar jih pripravlja na izzive in priložnosti v življenju.
V Kajžici so vrednote, kot so odprtost, empatija in razvoj potencialov resnično žive in prisotne. To je brez dvoma prostor, ki posamezniku omogoča rast in razvoj v harmonični in podporni skupnosti.
Strokovnjaki so nama povedali, da ima najina 7 letna hčerka širok spekter učnih specifičnih težav.
Proces učenja v velikih učilnicah po pristopu "vsi hkrati, sede v klopi, le preko slišanih informacij" ni požel želenega učinka. Le otroški upor do tovrstnih situacij. Razumljivo. Težnja na ocenjevanju in tekmovanju ter šibki opori otrok v odnosih nas je kot pika na i vodila do odkrivanja drugačnih oblik šolanja.
Kajžica je bila naš pravi odgovor. Zakaj? Zato, ker za nas deluje sledeče: Domače učilnice in majhne skupine otrok. Učitelji, ki uživajo ob svojem delu. Učitelji, ki otroke vsakodnevno opolnomočijo na področju razumevanja in ustvarjanja spoštljivih odnosov. Ker je tu otrok cenjen, spoštovan, slišan v svojih specifičnih potrebah. Ker je podprt v razvijanju svojih močnih točk in postopoma voden čez vse ovinke osvajanja tistih stvari, ki mu morda niso ravno pisane na kožo, pa čeprav so to ravno črke in številke. Ker se z otrokom raziskuje kaj zna, kaj želi, za kaj mu bije srce in se to podpre. Ker otrok lahko v polnosti izrazi svoja doživljanja in se jih naslovi. Ker vsakodnevno priteče iz šole z nasmehom, kljub temu da bi raje živel v svetu brez številk in črk. Ker je svoboden znotraj jasnih in smiselnih mej, ki otroka ne izklesa ampak ga nežno oblikuje. Ker smo slišani tudi starši, kjer so naše skrbi razumljene in kjer skupaj iščemo rešitve, četudi na začetku vsi le debelo pogledamo. Ker želiva kot starša imeti srečnega otroka. Srečno otroštvo brez "prtljage šolskih travm" je tista popotnica, ki ji jo želiva ponuditi z oporo Kajžice.